Hepatitis B je virusna okužba, ki prizadene predvsem jetra. Povzroča jo virus hepatitisa B (HBV), ki lahko povzroči akutno in kronično obliko bolezni. Virus HBV lahko povzroči vnetje jeter in lahko privede do dolgoročnih zapletov, če se ne zdravi.

Virus hepatitisa B: Virus hepatitisa B je usmerjen v jetrne celice, kjer se razmnožuje in povzroča poškodbe. Prenaša se predvsem s stikom z okuženo krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami, kot sta sperma in vaginalne tekočine. Lahko se prenese tudi z matere na otroka med porodom.

Simptomi hepatitisa B so lahko različni, pri nekaterih osebah pa se simptomi sploh ne pojavijo. Vendar so pogosti znaki okužbe naslednji:

Akutna in kronična oblika okužbe: Hepatitis B se lahko kaže kot akutna ali kronična okužba. Akutna okužba se nanaša na kratkotrajno bolezen, ki običajno sama izzveni v nekaj mesecih. Kronična okužba pa je dolgotrajno stanje, ki lahko traja več let in lahko privede do poškodb jeter in drugih zapletov.

Cepljenje je ključni preventivni ukrep proti hepatitisu B. Cepivo proti hepatitisu B je varno, učinkovito in priporočljivo za osebe vseh starosti. Vključuje serijo treh ali štirih odmerkov, odvisno od vrste cepiva, pri čemer prvi odmerek običajno prejmete ob rojstvu ali v zgodnjem otroštvu.

Čeprav posebnega zdravila za hepatitis B ni, je za obvladovanje okužbe in preprečevanje zapletov na voljo več možnosti zdravljenja.

Protivirusna zdravila in protokoli spremljanja

Protivirusna zdravila lahko pomagajo zmanjšati razmnoževanje virusa hepatitisa B v telesu, zmanjšati poškodbe jeter in izboljšati dolgoročne rezultate. Redno spremljanje delovanja jeter in ravni virusnega bremena je bistveno za oceno učinkovitosti zdravljenja in ustrezno prilagoditev režima zdravljenja z zdravili.

Hepatitis B se prenaša predvsem z določenimi telesnimi tekočinami. Pogosti načini prenosa so:

Preprečevanje širjenja: Da bi preprečili širjenje hepatitisa B, je pomembno, da izvajate varno higieno in potrebne previdnostne ukrepe. To vključuje:

• Uporabo ovirnih metod (kot so kondomi) med spolnimi odnosi
• Izogibanje souporabi igel, britvic ali drugih predmetov, ki lahko pridejo v stik s krvjo
• Zagotavljanje ustrezne sterilizacije medicinske opreme in opreme za tetoviranje
• Upoštevanje standardnih varnostnih ukrepov v zdravstvenih ustanovah

Hepatitis B je okužba jeter, ki jo povzroča virus hepatitisa B (HBV) in lahko privede do različnih zapletov, če se ne zdravi. Eden najpogostejših zapletov je kronični hepatitis B, ki lahko povzroči poškodbe jeter, brazgotinjenje jeter (cirozo), odpoved jeter in celo raka na jetrih. Kronični HBV lahko povzroči tudi druge resne zdravstvene težave, vključno z boleznijo ledvic, vnetjem krvnih žil in povečanim tveganjem za razvoj drugih okužb. Poleg tega lahko hepatitis B povzroči akutno odpoved jeter, redko, vendar življenjsko nevarno stanje, ki lahko povzroči presaditev jeter ali smrt, če se ne zdravi takoj. Poleg tega so ljudje s kroničnim HBV izpostavljeni tveganju, da virus prenesejo na druge, zlasti z nezaščitenimi spolnimi odnosi ali deljenjem igel, kar lahko povzroči prenos virusa in razvoj zapletov pri drugih. Zato je pomembno, da so osebe s hepatitisom B deležne ustrezne zdravstvene oskrbe in upoštevajo sheme zdravljenja, da preprečijo te morebitne zaplete. 

Hepatitis B je resna okužba jeter, ki jo povzroča virus hepatitisa B (HBV) in lahko vodi v kronični hepatitis, cirozo jeter in raka na jetrih. Dobra novica je, da obstaja varno in učinkovito cepivo za preprečevanje hepatitisa B. Cepljenje se običajno izvede v seriji treh injekcij v šestih mesecih. Priporočljivo je, da vsi dojenčki prejmejo cepivo proti hepatitisu B ob rojstvu, nato drugi odmerek pri starosti 1-2 meseca in tretji odmerek pri starosti 6-18 mesecev. Cepljenje je priporočljivo tudi za odrasle, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za hepatitis B, vključno z zdravstvenimi delavci, osebami z več spolnimi partnerji in tistimi, ki potujejo na območja z visoko stopnjo hepatitisa B. Cepljenje ne le ščiti posameznike pred potencialno resnimi posledicami okužbe s hepatitisom B, ampak tudi pomaga preprečevati širjenje virusa v skupnosti, zato je pomembno orodje pri prizadevanjih za odpravo hepatitisa B na področju javnega zdravja. 

Hepatitis B je mogoče preprečiti s cepljenjem, ki je najučinkovitejši način zaščite pred virusom. Cepivo se običajno daje v treh odmerkih v šestih mesecih in je priporočljivo za vse dojenčke ter odrasle, pri katerih obstaja tveganje za okužbo z virusom. Pomembno je tudi, da izvajate varne spolne odnose in uporabljate kondome, saj se hepatitis B lahko prenaša s spolnimi stiki. Poleg tega lahko izogibanje souporabi igel ali drugih pripomočkov za droge pomaga zmanjšati tveganje za okužbo z virusom. Zdravstveni delavci in vsi drugi, ki lahko pridejo v stik s krvjo ali telesnimi tekočinami, morajo sprejeti previdnostne ukrepe, kot sta nošenje zaščitnih rokavic in pravilno odstranjevanje igel. Prav tako bodite pozorni na to, da si tetovaže ali piercinge naredite v nelicenciranih ustanovah, saj je tveganje za okužbo s hepatitisom B v teh ustanovah večje. S temi preventivnimi ukrepi lahko posamezniki znatno zmanjšajo tveganje za okužbo s hepatitisom B in zaščitijo svoje splošno zdravje. 

Hepatitis B lahko zdravimo na več načinov, odvisno od stopnje okužbe. Pri akutnih primerih lahko zdravljenje vključuje počitek, ustrezno hidracijo in prehrano ter spremljanje morebitnih zapletov. V nekaterih primerih se lahko predpišejo protivirusna zdravila, ki telesu pomagajo v boju proti okužbi in zmanjšajo tveganje za dolgoročne zaplete. Pri kroničnem hepatitisu B je cilj zdravljenja zmanjšati tveganje za poškodbe jeter in zaplete. To lahko vključuje dolgotrajno jemanje protivirusnih zdravil, redno spremljanje delovanja jeter in v hujših primerih morda celo presaditev jeter. Pomembno je tudi, da se bolniki s hepatitisom B izogibajo alkoholu in nekaterim zdravilom, ki lahko poslabšajo poškodbe jeter. Cepljenje lahko prepreči nove okužbe, zato je priporočljivo za tiste, pri katerih obstaja veliko tveganje za okužbo z virusom. Na splošno je zdravljenje hepatitisa B osredotočeno na obvladovanje okužbe, preprečevanje poškodb jeter ter izboljšanje splošnega zdravja in počutja bolnika.