Visok krvni tlak ali hipertenzija je stanje, pri katerem je sila krvi na stene arterij stalno prevelika. Krvni tlak merimo s sfigmomanometrom, napravo, ki jo sestavljajo manšeta, manometer in stetoskop. Med merjenjem se manšeta ovije okoli zgornjega dela roke in napihne, s čimer se začasno prekine pretok krvi. Ko se manšeta počasi izprazni, se pretok krvi obnovi, zdravstveni delavci pa s stetoskopom poslušajo in zaznajo zvoke, znane kot Korotkoffovi zvoki. Ti zvoki kažejo pretok krvi in pomagajo določiti vrednosti sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka.

Pri merjenju krvnega tlaka se lahko uporabljajo različne merske enote. Najpogostejši merski enoti sta milimeter živega srebra (mmHg) in kilopaskal (kPa). Milimetri živega srebra so splošno sprejeta enota, ki se uporablja po vsem svetu. Odčitki krvnega tlaka so izraženi kot delež, na primer 120/80 mmHg. Kilopaskal pa se uporablja v nekaterih državah, vključno s Kanado in nekaterimi deli Evrope, in odčitki krvnega tlaka so prikazani podobno kot delež, na primer 16/10 kPa. Pomembno je, da razumete mersko enoto, ki se uporablja v vaši regiji, in kaj pomenijo vrednosti.

Krvni tlak je sestavljen iz dveh številk: sistoličnega in diastoličnega tlaka. Za normalno vrednost krvnega tlaka na splošno velja, da je približno 120/80 mmHg. Odčitki nad tem razponom pa kažejo na visok krvni tlak. Visok krvni tlak razvrščamo v različne stopnje:

• Zvišan krvni tlak: sistolični odčitek med 120 in 129 mmHg in diastolični odčitek pod 80 mmHg.
• Hipertenzija 1. stopnje: sistolični odčitek med 130 in 139 mmHg ali diastolični odčitek med 80 in 89 mmHg.
• Hipertenzija 2. stopnje: sistolični odčitek 140 mmHg ali več ali diastolični odčitek 90 mmHg ali več.

Važno je opozoriti, da je hipertenzija pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca, kap in druga zdravstvena stanja. Redno spremljanje in uravnavanje krvnega tlaka sta ključnega pomena za preprečevanje zapletov.

Na voljo je več metod za merjenje krvnega tlaka:

• Ručna sfigmomanometrija: Ta tradicionalna metoda vključuje uporabo manšete, stetoskopa in zdravstvenega delavca za ročno merjenje krvnega tlaka.
• Automatska sfigmomanometrija: Ta sodobni pristop uporablja elektronsko napravo, ki samodejno napihne in izprazni manšeto ter meri krvni tlak. Je široko uporabna in enostavna za uporabo.
• Ambulatorno spremljanje krvnega tlaka (ABPM): Ta metoda vključuje nošenje majhne prenosne naprave, ki samodejno meri krvni tlak v rednih časovnih presledkih v obdobju 24 ur. Omogoča celovit pregled vzorcev krvnega tlaka skozi dan.

Izbira ustrezne metode merjenja krvnega tlaka je odvisna od individualnih potreb in okoliščin. Priporočljivo se je posvetovati z zdravstvenim delavcem ali upoštevati smernice, ki jih zagotavlja vaš zdravstveni sistem, da bi zagotovili natančne in dosledne meritve.

Skupaj, razumevanje osnov merjenja krvnega tlaka je ključnega pomena za upravljanje zdravja srca. Krvni tlak merimo s sfigmomanometrom in ga lahko izražamo v različnih enotah. Visoke vrednosti krvnega tlaka kažejo na hipertenzijo, ki lahko povzroči resna zdravstvena tveganja. Za merjenje krvnega tlaka so na voljo različne metode, vključno s tradicionalnimi in sodobnimi pristopi. Redno spremljanje in ustrezno upravljanje krvnega tlaka sta bistvena za ohranjanje optimalnega zdravja.

Krvni tlak je običajno prikazan kot dve številki, na primer 120/80. Prva številka (120) je sistolični tlak, ki meri tlak v arterijah ob utripu srca. Druga številka (80) je diastolični tlak, ki meri tlak v arterijah, ko je srce med utripi v mirovanju. Enota za merjenje krvnega tlaka so milimetri živega srebra (mmHg). Za normalno vrednost krvnega tlaka se na splošno šteje približno 120/80 mmHg. Vendar lahko krvni tlak čez dan niha zaradi dejavnikov, kot so stres, telesna vadba in zdravila. Visok krvni tlak, znan tudi kot hipertenzija, je na splošno opredeljen kot 130/80 mmHg ali več. Nizki krvni tlak, znan tudi kot hipotenzija, je na splošno opredeljen kot 90/60 mmHg ali manj. Pomembno je, da redno spremljate krvni tlak in si tako zagotovite splošno zdravje in dobro počutje. 

Merjenje krvnega tlaka je pomemben vidik spremljanja splošnega zdravja. Krvni tlak je merilo sile, s katero kri pritiska na stene arterij, ko srce črpa kri. Je pomemben kazalnik zdravja srca in ožilja ter lahko pomaga pri diagnosticiranju stanj, kot so hipertenzija, hipotenzija in druge povezane zdravstvene težave. Glavni sestavini krvnega tlaka sta sistolični tlak (zgornja številka, ki meri tlak v arterijah med utripom srca) in diastolični tlak (spodnja številka, ki meri tlak v arterijah med utripom srca). Krvni tlak merimo s sfigmomanometrom, ki ga sestavljajo napihljiva manšeta, manometer in stetoskop. Manšeto ovijemo okoli zgornjega dela roke in jo napihnemo, da začasno ustavimo pretok krvi. Tlak nato počasi sprostimo, medtem ko s stetoskopom poslušamo zvok krvi, ki teče nazaj v arterije. Spremljanje meritev krvnega tlaka lahko zagotovi dragocene informacije o posameznikovem splošnem zdravju in omogoči potrebne posege, kadar je to potrebno. 

Normalni krvni tlak je običajno okoli 120/80 mmHg, čeprav se določena odstopanja štejejo za normalna. Krvni tlak se meri z dvema številkama: zgornja številka (sistolični tlak) meri tlak v arterijah med utripom srca, spodnja številka (diastolični tlak) pa meri tlak v arterijah, ko je srce v mirovanju med utripi. Idealen krvni tlak je približno 120/80 mmHg, medtem ko so vrednosti nekoliko višje ali nižje od te vrednosti še vedno v mejah normale. Če je vrednost stalno nad 140/90 mmHg, lahko to pomeni hipertenzijo, če pa je vrednost stalno pod 90/60 mmHg, lahko to pomeni hipotenzijo. Pomembno je opozoriti, da imajo lahko nekateri posamezniki naravno nekoliko višje ali nižje vrednosti krvnega tlaka brez kakršnih koli osnovnih zdravstvenih težav. Redno spremljanje krvnega tlaka je pomembno za ohranjanje splošnega zdravja in zgodnje odkrivanje morebitnih težav. Za individualne nasvete in priporočila se vedno posvetujte z zdravstvenim delavcem. 

Diagnosticiranje visokega ali nizkega krvnega tlaka zahteva merjenje tlaka v arterijah. Običajno zdravnik uporabi manšeto za merjenje krvnega tlaka in stetoskop, da natančno izmeri silo krvi ob stene arterij. Visok krvni tlak, znan tudi kot hipertenzija, je diagnosticiran, če sistolični tlak stalno meri 130 mmHg ali več ali diastolični tlak stalno meri 80 mmHg ali več. Po drugi strani pa je nizek krvni tlak, znan tudi kot hipotenzija, diagnosticiran, če sistolični tlak stalno znaša 90 mmHg ali manj ali diastolični tlak stalno znaša 60 mmHg ali manj. Poleg teh meritev bo zdravnik pri diagnosticiranju visokega ali nizkega krvnega tlaka upošteval tudi anamnezo, dejavnike življenjskega sloga in druge dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja. Pomembno je, da redno spremljate raven krvnega tlaka in poiščete zdravniško pomoč, če vas skrbi visok ali nizek krvni tlak.