Alergije in preobčutljivosti na hrano so vse pogostejše in prizadenejo na milijone ljudi po vsem svetu. Čeprav imata lahko nekatere podobne simptome, je razumevanje razlik med alergijami in intolerancami ključno za pravilno diagnozo in zdravljenje. V tem članku bomo raziskali značilnosti, pogoste povzročitelje in simptome alergij in intoleranc na hrano.

Čeprav se izraza "alergija" in "intoleranca" pogosto uporabljata izmenično, se nanašata na različne reakcije v telesu. Pri alergijah na hrano gre za imunski odziv, ki ga sprožijo določene beljakovine v hrani, medtem ko pri intolerancah ne gre za imunski sistem, temveč za nezmožnost pravilne prebave ali presnove določenih sestavin. Alergije lahko ogrozijo življenje, medtem ko so preobčutljivosti običajno manj hude.

Nekatera živila pogosteje sprožijo alergijske reakcije kot druga. Ta živila se pogosto imenujejo "velikih osem" alergenih živil in predstavljajo približno 90 % alergij na hrano. Med njimi so mleko, jajca, arašidi, drevesni oreščki, ribe, lupinarji, pšenica in soja. Vendar je treba opozoriti, da lahko vsako živilo pri občutljivih posameznikih povzroči alergijsko reakcijo.

Alergije na hrano se lahko kažejo z različnimi simptomi in vplivajo na različne sisteme v telesu. Kmalu po zaužitju alergena se lahko pojavijo gastrointestinalni znaki, kot so slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in driska. Pogoste so tudi dihalne in kožne reakcije, vključno s koprivnico, srbenjem, otekanjem, piskanjem in oteženim dihanjem. V hujših primerih lahko pride do anafilaksije, ki vodi do hitrega pojava hudih simptomov, ki vključujejo več sistemov.

V nasprotju z alergijami na hrano pri preobčutljivosti na hrano ne deluje imunski sistem. Laktozna intoleranca, občutljivost na gluten in druge intolerance so lahko posledica pomanjkanja encimov, potrebnih za pravilno prebavo, ali občutljivosti na določene sestavine. Simptomi preobčutljivosti na hrano so lahko zelo različni, vendar so pogosti znaki bolečine v trebuhu, napihnjenost, plini, driska, včasih pa tudi kožni in dihalni simptomi.

Če sumite, da imate alergijo ali preobčutljivost na hrano, je ključnega pomena poiskati zdravniški nasvet in pravilno diagnozo. Za ugotavljanje posebnega sprožilca se lahko izvajajo eliminacijske diete in prehranski izzivi. Ko je to ugotovljeno, je glavni pristop k zdravljenju strogo izogibanje alergenom ali zmanjšana izpostavljenost intolerantnim živilom. V primeru hudih alergij je nujno imeti pri sebi avtoinjektor epinefrina in skupaj z zdravstvenimi delavci izdelati akcijski načrt.

Zaključimo lahko, da sta prepoznavanje znakov in razumevanje krivcev za alergije in preobčutljivosti na hrano ključnega pomena za posameznike, ki jih lahko prizadenejo. Iskanje strokovnega zdravniškega nasveta in učinkovito obvladovanje teh stanj lahko bistveno izboljšata kakovost življenja oseb z alergijami na hrano in intolerancami.

Alergijo na hrano in intoleranco na hrano pogosto zamenjujemo, vendar to ni isto. Alergija na hrano je odziv imunskega sistema na določeno beljakovino hrane, pri čemer imunski sistem napačno prepozna hrano kot škodljivo in sproži alergijsko reakcijo. Ta reakcija je lahko huda in celo življenjsko nevarna ter zahteva takojšnjo zdravniško pomoč. Po drugi strani pa intoleranca na hrano ne vključuje imunskega sistema in običajno ne ogroža življenja. Pojavi se, kadar telo težko prebavlja določena živila, kar povzroča simptome, kot so napihnjenost, plini in bolečine v želodcu. Čeprav je intoleranca na hrano lahko neprijetna, ni tako resna kot alergija na hrano. Pomembno je, da posamezniki poznajo razliko med njima, saj se obvladovanje in zdravljenje obeh stanj razlikujeta. Če sumite, da imate alergijo na hrano ali intoleranco na hrano, se je pomembno posvetovati z zdravstvenim delavcem za pravilno diagnozo in zdravljenje.